PRVA KRVAVITEV IN VLOGA MAME

Mama ima nepogrešljivo vlogo takrat, ko se njena hčerka sooči s prvo krvavitvijo. Njena vloga pa ni pomembna samo na dan, ko krvavitev nastopi, ampak že mnogo pred tem. Mama je tista, ki mora svojo hčerko poučiti o delovanju ženskega telesa, o lepem odnosu do sebe in samospoštovanju. Ona je tista, ki svojo punčko vpelje v dekliški in nato v ženski svet.

Kako prva krvavitev vpliva na samopodobo ženske

Raziskave kažejo, da je ženski odnos do sebe in lastnega telesa pogojen tudi s tem, ali so bile pripravljene na prvo krvavitev in na kakšen način so bile pripravljene. Ženske, pri katerih je bila menstruacija v njihovem domačem okolju tabu tema, so se s prvo krvavitvijo srečale s strahom in grozo. Te ženske so ponotranjile miselnost, da je menstruacija nekaj slabega, odvečnega, umazanega, celo gnusnega. V takšnih primerih je večji procent žensk razvil slab odnos do lastnega telesa in nizko samopodobo. Te ženske se tudi pogosteje srečujejo z močno bolečimi menstruacijami.

Ena izmed zadnjih ameriških raziskav je pokazala, da nizka starost deklice ob prvi krvavitvi (med 8. in 11. letom) in nerazumevanje, kaj takšna krvavitev pomeni, prinaša več strahu, negotovosti, neprijetnih občutji in skrivnosti v primerjavi z isto starimi deklicami, ki so lahko s pomočjo odrasle osebe razumele krvavitev kot del dozorevanja telesa. Prav tako so se strah, groza, negotovost in neprijetna občutja pojavljala pri starejših dekletih, ki so prvo krvavitev dobile v starosti med 12 in 15 let, a jim pred tem nihče ni predstavil menstruacije kot nekaj normalnega in zdravega za žensko telo. Raziskava je torej pokazala, da igra razumevanje, kaj menstruacija pomeni za žensko telo, še preden ta pri dekletu sploh nastopi, veliko in pomembno vlogo. Ob enem pa prave informacije, podane še dovolj zgodaj, vplivajo tudi na gradnjo samopodobe in na to, kako dekle sprejema svoje telo v celoti.

Menstruacija v času naših babic

V času naših babic ženske niso imele možnosti slišati ničesar o razvoju in delovanju ženskega telesa, o plodnosti, menstruaciji in menstrualnem ciklusu. Velikokrat niso niti vedele, da menstruacija sploh obstaja, kaj šele, kaj naj bi ta pomenila. Pred letom 1950 je bilo tovrstno govorjenje grešno, umazano in neprimerno. Ko so dekleta dobile prvo krvavitev, se jim še sanjalo ni, kaj se z njimi dogaja. Niso vedele, od kje kri priteka, nekatere so celo mislile, da umirajo ali pa, da jih je kdo začaral. Nekatera dekleta so za menstruacijo izvedele od drugih deklet, vendar pa je menstruacija v splošnem veljala za žensko prekletstvo in svinjarijo, mislili so, da je ženska slaba in grešna, in da zaradi tega vsak mesec krvavi. Ko je ženska dobila prvo krvavitev, je začela veljati za packo. Zaradi krvavitve so bile tudi tepene, dobile so jih od mame, če so ponoči nenamerno s krvjo zamazale posteljo, ali pa od moža, ker je mislil, da njegova žena krvavi zaradi grešnosti in jo je zato "štrafal bog".

»Ne bom pozabila, bil je torek, prišla sem iz šole, že od jutra me je črvičilo v trebuhu, za povrh sem se zelo čudno počutila. Med nogami sem bila nenavadno mokra, večkrat sem šla na stranišče, da bi se obrisala, bilo pa me je tudi strah, kaj se dogaja z menoj. Da bi povedala mami in jo vprašala za nasvet? Kje pa! Že ob misli na kaj takega me je stresel mraz. Pri še eni kontroli na hlačkah sem opazila kri, mislila sem, da bom umrla, kajti zdelo se mi je, da mi je srce zastalo od strahu. Tresočih nog sem se zavlekla za kurnik, ki smo ga imeli zadaj, za hišo. Pozno zvečer me je že vse bolelo tudi zaradi polnega mehurja, saj si še na stranišče nisem upala iti. Bala sem se nove krvi, ki je tekla od bogvekje. Vso noč sem prebedela, o krvi zjutraj ni bilo več sledu. Na skrivaj sem se izmuznila v klet, kjer smo imeli korito za pranje perila. Slekla sem hlačke in jih toliko časa drgnila, dokler sled krvi ni izginila. Mokre sem si oblekla nazaj, kajti že misel, da bi jih našla mama, se mi je zdela grozna. Naslednji mesec menstruacije ni bilo več moč skriti, kajti zdelo se mi je, da kri teče v potokih. Ponoči  sem zamazala posteljo, zaradi tega me je mama pošteno ozmerjala.  Dobila sem nekaj klofut in, ko je videla, da je šla predaleč, je vrgla predme doma zašite vložke z besedami: "Tukaj jih imaš, vsak mesec ob istem času se ti bo dogajala svinjarija. Pa da se boš umivala, ker boš drugače smrdela," je še dodala.« (Ogenj, rit in kače niso za igrače, Milena Miklavčič)

---

Starš je tisti, ki z otrokom spregovori o telesu

Včasih ženske res niso imele veliko možnosti, da bi lahko razumele svoje telo, ga sprejemale in razvile zdrav odnos do sebe, telesa in ženskosti. Tudi iz tega se hitro razvije nizka samopodoba, nespoštovanje lastnega telesa in nezmožnost postavljanja meja. 

​Danes imamo veliko več znanja in možnosti, da svojim otrokom jasno in iskreno spregovorimo o telesu, razvoju, plodnosti in o menstruaciji. Danes imamo lahko v svojih rokah stvari, o katerih naši starši in stari starši še sanjali niso. Starši pogosto mislijo, da njihovi otroci o tem dovolj slišijo v vrtcu in v šoli. Vendar pa se v teh ustanovah o tem ne govori dovolj, saj bi sicer zmanjkalo prostora za vse teme, zato so podane zgolj osnove in najbolj nujne informacije. Poleg tega pa se otroci in mladostniki ob teh tematikah sprašujejo še o marsičem: »Ali krvavitev boli? Koliko krvi odteče iz telesa? Ali lahko med krvavitvijo ženska zanosi? Ali je krvavitev enako kot uriniranje?« Teh vprašanj si ne upajo vedno zastaviti na glas, saj zbujajo veliko strahu in sramu. To so normalna in pomembna vprašanja otrok, ki si zaslužijo odgovore od lastnih staršev. Prav tako je pomembno, da se o teh temah spregovori še preden nastopi telesni razvoj in še pred nastopom prve krvavitve. Torej vsekakor pred 8. letom starosti.

Raziskave kažejo tudi, da je večina deklet o prvi krvavitvi raje seznanila svojo mamo kakor očeta. V veliko primerih pa so o tem spregovorile samo s svojo prijateljico ali sošolko. Oba primera kažeta na to, da dekleta o tako intimni stvari, kot je prva krvavitev, lažje spregovorijo z osebo, pri kateri zaznavajo, da bo bolj razumljena in sprejeta. Mama je vsekakor tista, ki lahko svoji odraščajoči hčerki nudi največ razumevanja, podpore in odgovorov, saj je tudi sama v mladosti izkusila enako.