Doživljanja menstruacije
Od sredine novembra je bil na prvi strani objavljen vprašalnik o menarhi (prva menstruacija). Na vprašalnik se je odzvalo 91 žensk v starosti med 15 in 45 let. V preteklih objavah sem že pisala o menarhi in izpostavila tuje in slovenske raziskave o tem, kako so ženske, kot deklice, doživele prvo krvavitev, kako so bile na menarho pripravljene in kako menstruacijo doživljajo danes. Z vprašalnikom smo ponovno želeli preveriti stanje v slovenskem prostoru in ga primerjati z drugimi raziskavami, ženskam smo ob enem želeli dati priložnost za samorefleksijo, hkrati pa smo želeli najti iztočnice za ustvarjanje sprememb na področju pripravljenosti deklic na prvo krvavitev in primernega spremljanja ob njihovem odraščanju.
Slaba informiranost
»Ali si imela o menstruaciji kakršnekoli informacije, še preden se je prva menstruacija pojavila pri tebi?«
Na to vprašanje je večina žensk (46,7 %) odgovorila, da so nekaj informacij sicer imele, a se jim je ob tem porajalo še veliko vprašanj. Naslednja pogosta izbira odgovorov (31,1 %) je »Imela sem zelo malo informacij«. Le 16 od vprašanih žensk (17,8 %) se je opredelilo, da so o tem imele vse potrebne informacije in so bile za prihod prve krvavitve dobro opremljene. Štiri ženske (4,4 %) pa so navedle, da o menstruaciji niso imele popolnoma nič informacij.
Tu gre izpostaviti tudi to, da odgovori niso pogojeni s starostjo. Kot slabo informirane so se pogosto ocenile tudi mlajše ženske, stare med 15 in 20 let ter mlajše od 15 let, kar nam lahko pove o tem, da se kvaliteta informiranosti glede odraščanja in razvoja ženskega telesa med mladimi dekleti v zadnjih tridesetih letih ni veliko spremenila.
Pomembna mamina vloga
»Kdo te je kot deklico najbolj pripravil na prihod prve krvavitve?«
Na to vprašanje so se zvrstili najrazličnejši odgovori. Večina žensk (42,9 %) je izbrala, da jih je na menstruacijo najbolj pripravila mama. Drugi najbolj pogost odgovor (16,5 %) je, da so o tem največ izvedele v šoli. Kar 11 žensk (12,1 %) je navedlo, da jih na to ni pripravil nihče. Deset žensk (11 %) se je na menstruacijo pripravljalo s pomočjo medijev (internet, televizija, revije). Šest žensk (6,6 %) je za menstruacijo izvedelo od drugih pa še to slučajno in mimogrede. Ostali odgovori, ki so bili navedeni pod drugo pa so: zdravstveni dom, knjige, romani o najstniških zgodbah, prijateljica, oče, ena pa je celo navedla »oba starša skozi skupne pogovore«.
Ob tem je zanimivo poudariti tudi to, da je 15 žensk od 16, ki so za odgovor izbrale, da so glede menstruacije imele vse potrebne informacije in so bile za prihod menstruacije dobro pripravljene, nato izbrale odgovor, da jih je na prihod prve krvavitve pripravila njihova mama. Ti odgovori potrjujejo, da je lahko mama svoji hčerki najboljši vir informacij o odraščanju, spreminjanju in razvoju telesa ter o menstruaciji, saj se ob takšnem načinu informiranja ustvarja tudi odnos mama-hči, poleg tega pa je mama tista, ki jo lahko tudi v tem obdobju najbolj razume in začuti, saj je sama nekoč izkusila enako.
»Komu si najprej zaupala za prihod krvavitve?«
Na to vprašanje je velika večina vprašanih odgovorila, svoji mami (75,9 %). Naslednja izbira odgovora je, nikomur (9,2 %). Ostali odgovori so še: sestri, prijateljici, učiteljici, bratu, očetu.
Tudi ta del vprašalnika potrjuje, da je mama pomemben vir informacij in nekdo, ki lahko zagotovi občutek varnosti ob srečanju z nečim novim in pomembnim: prva menstruacija. Iz vprašalnika je razvidno, da so dekleta to novico zaupale svoji mami tudi v primerih, kjer se z mamo pred prihodom krvavitve o tej temi niso pogovarjale in so tudi v teh primerih prav pri njej iskale odgovore, tolažbo, razumevanje, občutek varnosti.
Menarha prinaša negativna čutenja
»Kateri občutki so te preplavili ob nastopu prve krvavitve?«
Ob tem vprašanju so imele ženske možnost izbrati več odgovorov. Velika večina je za doživljanje ob prihodu prve krvavitve izbrala odgovore, ki ponujajo negativne občutke in sicer, strah in groza, gnus, sram, žalost, pretirane skrbi, mešanica negativnih občutkov in celo panični napad. Odgovorov, ki opisujejo negativna in težka čutenja je vseh skupaj kar 135. Pozitivna čutenja ob prihodu krvavitve, kot so veselje, sreča in radost, so ženske izbrale samo 16-krat.
Ti odgovori so primerljivi s tujimi raziskavami, ki govorijo o tem, da se ob nastopu prve krvavitve pri deklicah pojavi več negativnih občutkov kot pozitivnih. V drugih bolj razširjenih raziskavah pa so našli tudi povezavo med tem, da so se deklice, ki so bile ob prihodu prve krvavitve dovolj informirane in na to tudi pripravljene s strani staršev, odzvale z bolj pozitivnimi čutenji v primerjavi z deklicami, ki na to niso bile pripravljene.
Doživljanja menstruacije
»Kako danes doživljaš menstruacijo?«
Na to vprašanje je največ žensk (24,2 %) odgovorilo, da se jim zdi menstruacija nekaj vsakdanjega in jih ne moti. Drugi najpogostejši odgovor (20,9 %) je, nič posebnega. Kot tretji najpogostejši odgovor (17,6 %) je, v času menstruacije sem razdražljiva in se slabo počutim, na četrto mesto (11 %) pa je postavljen odgovor, da so menstruacije nekaj, kar doživljajo zelo boleče. Ostali podani odgovori, podani v opisni obliki so: kakor kdaj, včasih je boleča; a se zavedam, da me potrjuje kot žensko; ob menstruaciji imam bolečino, a me hkrati potrjuje kot žensko; doživljam jo kot prijetno; v tistem obdobju imam celo več energije in zagona.
Smo pa s pomočjo vprašalnika na tem mestu prepoznali zelo zanimivo zadevo, in sicer, da obstaja povezava med občutji, ki se pojavijo ob menarhi s tem, kako ženske danes doživljajo menstruacijo. Kar 63,3% žensk, ki so pri občutkih ob prvi krvavitvi navedle najtežja čutenja, kot so strah, groza, sram, pretirane skrbi in panični napad, so pri doživljanjih menstruacije izpostavile, da menstruacijo doživljajo kot nočno moro, da so takrat razdražljive, jim je neprijetno in se izogibajo ljudem, da se takrat počutijo nagnusno in umazano, velika večina pa jih ima ob vsem tem tudi zelo boleče menstruacije. Na drugi strani pa so vse ženske (10), ki so za doživljanja ob prvi krvavitvi navedle veselje, srečo in radost, odgovorile, da jih menstruacija ne moti, da jih celo potrjuje, kot žensko ali pa, da sem jim zdi nekaj vsakdanjega.
Takšna povezava ni tako nenavadna, saj ima telo svojevrsten spomin. Vtise dogodkov telo za vedno shrani in se ob srečanju s podobnim dogodkom odzove enako, kot prvič, ne da bi se ga ob tem spominjali tudi v svojih mislih.
Informiranje ni dovolj
Več kot polovica žensk, ki je na vprašanje: “Ali si imela o menstruaciji kakršnekoli informacije še preden se je ta pojavila pri tebi,” odgovorila: “Imela sem kar nekaj informacij, a se mi je porajalo še veliko vprašanj,” je kasneje ocenila, da je bila na prvo krvavitev zelo slabo pripravljena ali pa celo, da ni bila dovolj pripravljena.
Zgolj informiranje o menstruaciji, o razvoju telesa in o odraščanju ni dovolj. Predvidevali smo, da je v marsikaterem primeru najbrž zmanjkal odnos, kjer bi se lahko dekleta počutila zares sprejeta in pomembna, odnos kjer bi bilo dovolj varno vprašati vse, kar jih o odraščanju, o ženskem telesu in o menstruaciji zanima in jim tako ne bi bilo potrebno ostajati sama z veliko vprašanj, negotovosti in celo strahu. To nam lahko delno potrdijo tudi odgovori na zadnje vprašanje, kjer so imele ženske možnost izbirati med več odgovori: “Kaj bi si v mladosti najbolj želela od svojih staršev,” kar 30,7 % vprašanih žensk je odgovorilo: “Slišati, da sem čisto ‘okej’ in lepa, imeti občutek, da sem ljubljena in pomembna” in prav tako 30,7 %: “Občutek, da se lahko kadarkoli obrnem na njiju”. Poleg teh dveh odgovorov so ženske pogosto izbrale (29,5 %) tudi: “Slišati razumljivo razlago o tem, kako žensko telo sploh deluje.”
povzetek
Odgovori na vprašalnik kažejo, da se je večina žensk s prvo krvavitvijo srečala nepripravljena. Danes lahko povedo, da so kot odraščajoče deklice potrebovale in pričakovale informacije o razvoju ženskega telesa in o menstruaciji prav od mame. Ta odnos jim je nezavedno predstavljal največji potencial, kjer bi lahko bile, ko prva menstruacija nastopi, najbolj razumljene in sprejete. Poleg tega ugotavljamo, da zgolj informiranje o odraščanju in menstruaciji ni dovolj, ampak je tu pomemben še občutek varnosti in odnos v katerem lahko odraščajoče dekle vedno najde odgovore na vprašanja, oporo, tolažbo, razumevanje, sprejetost. Vse to vsekakor poveča možnost, da bo dekle ob nastopu prve krvavitve doživelo več pozitivnih, kot negativnih čutenj ali pa bo vsaj morebitna prisotnost strahu, tesnobe in pretiranih skrbi še pravočasno regulirana, kar pa predstavlja veliko več možnosti za kasnejše doživljanje menstruacije, kot nekaj lepega, nebolečega in pomembnega za žensko naravo.
